Strokovnjaka za pripravo omak

julij 12, 2016 tvojsplet - Ni komentarjev

make se podajo k skoraj vsaki hrani. K testeninam, picam, mesnim jedem, nekateri jih uživajo kar na žlico. Tega se dobro zavedata tudi Bračičeva, bolj znana kot mojstra okusov. Predvsem za Renata so postale omake iz čilija pravi izziv, pravi, da so mu dale krila. Do zdaj je ustvaril petnajst omak različnih okusov, trenutno jih je na voljo osem. Da bi moral eno izpostaviti, je zelo težko, pravita, vse so jima pri srcu in vsaka ima svojo zgodbo.
“Za vsako se je treba zelo potruditi. Vsaka se začne iz semenke, nato sledi skrbna vzgoja, pobiranje, sortiranje, kuhanje, polnjenje, etiketiranje. Vse to ročno in s srcem.” Brata sta skupaj
določila tudi stopnjo, kako pekoča je katera od njih, in omake oštevilčila – od sladke do najbolj pekoče.

TRIJE RASTLINJAKI, 45 SORT
Renato se je za omake navdušil leta 2008. Spodbudilo ga je seme znamenitega čilija dorset naga, ki ga je dobil v dar in posejal. Plodovi so bili fantastični, tako da je naredil tudi dobro omako. Ko jo je ob dobrotah z žara ponudil prijateljem, so bili navdušeni. Vedno znova so jo hoteli okušati – in to mu je dalo krila.
Brata sta postavila manjši rastlinjak in posadila 50 sadik šestih sort čilija. In še naprej brala in raziskovala. Imata tudi nekaj prijateljev Slovencev, ki živijo v Južni Ameriki, Avstraliji in Aziji, torej v krajih, ki veljajo za domovino čilijev, tako da jima tudi oni pomagajo z nasveti in s pošiljanjem novih sort. “Če kdo od prijateljev kam odpotuje, nama kaj novega prinese. Novost takoj poskusiva vzgojiti.” Zdaj stojijo na vrtu za gostilno že trije rastlinjaki, v njih pa raste 20 do 45 različnih sort. Da so nekateri zelo posebni in brutalno pekoči, se rada pohvalita.

CAR V KUHINJI

Kot pravita sogovornika, so recepture omak narejene izključno po okusu starejšega brata Renata in njegovih kulinaričnih izkušenj, ki jih pridno nabira že dobrih 15 let. “Vse ima skrbno zapisano, vendar skrivnost, da je omaka res omaka, in to prava, pozna samo on – in jaz mu pri tem stoodstotno zaupam. Brat je boljši kuhar in pravi mojster okusov. On je zdaj car v naši kuhinji,« Davor priznava Renatu kulinarične prednosti in poudari, da čedalje bolj tesno sodelujeta in gradita na sožitju. V smehu doda, da sta v resnici dober par. Oba prva poskusita novo
omako kar med pripravo, iz “piskra”, kot se za kuharja spodobi, v smehu nadaljuje Davor. Nato so “poskusni zajčki” še ostali člani družine. “Šele ko smo vsi zadovoljni z okusom, omako začnemo polniti in ponujati tudi drugim.”

ODZIVI SO ČUDOVITI
»Imava srečo, da lahko pri gostih v naši gostilni preverjava okuse omak in takoj vidiva odziv na najino ustvarjanje. Omak nikoli ne vsiljujeva, vedno jih vljudno ponudiva oziroma gostom predlagava, naj jih poskusijo kombinirati z različnimi jedmi. Ljudje se počasi navajajo, počasi dojemajo, da jim ne ponujamo nekaj, kar jih bo samo peklo v ustih in jim pognalo solze v oči,
temveč da gre za kanček omake, ki s svojim okusom nadgradi jed. In odzivi so čudoviti. Ko so se gostje začeli zanimati za omake, smo jim jih najprej podarjali, jih pakirali v lončke, zavijali v folijo in podobno. Nato pa se nama je porodila ideja, da bi bila lahko to najina nova niša, in nazadnje sva se odločila, da se bova te zadeve lotila z vso resnostjo,” pravi Renato.
Brata sta pridna in inovativna. Iz 45 sort pridelata več kot pol tone plodov. Oba sta izšolana kuharja. Davor se je sicer bolj lotil marketinga, komunikacije z odjemalci in predstavljanja omak. Je tudi vodja cateringa oziroma ponudbe hrane na terenu, ki sta jo z blagoslovom vodje gostilne, torej mame, pred časom uvedla kot novo ponudbo.

OMAKA, KI SE JE NA ŽLICO
Poleg omak je Renato pripravil še mešanico dvanajst čilijev s semeni, zmes, ki je še najbolj podobna ajvarju in se lahko je z žlico ali namaže na kruh. Je srednje pekoča, z njo so v domači
piceriji nadomestili paradižnikovo mezgo.
“Po najinem mnenju so čili omake v Sloveniji in tudi drugod po Evropi in svetu vedno bolj prisotne v kulinaričnih zgodbah, kajti ne samo, da so odličnega okusa, barv in seveda tudi pekočnosti, so tudi nenadomestljiv dodatek k izboljšanju okusa jedem in tudi blagodejno vplivajo na prebavo, počutje in zdravje ljudi. Le uporabljati jih je treba pravilno in postopoma ter nikoli na tešče. Uporabljamo jih lahko resnično povsod, nepogrešljive so v vseh omakah, jedeh na žlico, pri specialitetah z žara in ražnja, na pici, testeninah, solatah, ob suhomesnatih izdelkih in sirih ter prigrizkih. Enostavno povedano povsod, kjer želite obogatiti okus vaše jedi. To pomeni, da je v naši gostilni vedno na željo gostov mogoče pokusiti vse naše omake. Odzivi so različni in odlični, tako kot tudi okusi omak. Slovenci smo za vroče. Nekateri se pri manj pekočih omakah ustavijo in ob njih uživajo, jih komentirajo in tudi pohvalijo. Spet drugi preskočijo blage okuse in takoj posežejo po ekstra pekočih omakah, z malo ‘švica’ in kakšno solzo v očeh uživajo v njih.”

SANJA VEROVNIK

SNAMI RECEPT